Intermitentni post lahko izboljša delovanje inzulina in zmanjša vnetja
Časovno omejeno prehranjevanje, poznano kot intermitentni post, ostaja priljubljena izbira med tistimi, ki želijo zmanjšati telesno težo in izboljšati presnovno zdravje. Gre za način prehranjevanja, ki se ne osredotoča na izbor hrane, temveč na čas, kdaj jo posameznik zaužije. Obdobja vnosa hrane in posta se izmenjujejo, kar lahko pozitivno vpliva na delovanje telesa, če se metoda redno vzdržuje.
Raziskave zadnjih desetletij so pokazale, da ta pristop lahko vpliva na zmanjšanje telesne mase, izboljšanje občutljivosti na inzulin ter zmanjšanje vnetnih procesov v telesu. Med najbolj raziskovanimi oblikami so 16/8 (16 ur posta in 8 ur prehranjevanja), dieta 5/2 (dva dneva z omejenim vnosom hrane) ter post vsak drugi dan.
Po besedah nevroznanstvenika Marka Mattsona, ki že več kot tri desetletja preučuje vpliv posta, gre za mehanizem, ki izhaja iz načina življenja zgodnjih človeških skupnosti. Ljudje naj bi bili namreč prilagojeni na dolga obdobja brez hrane, kar je del naravne evolucije.
V stanju posta telo po porabi glukoze začne uporabljati ketonska telesa kot alternativni vir energije. Ta presnovni premik naj bi sprožil mehanizme popravljanja DNK in recikliranja poškodovanih celičnih delcev, kar po nekaterih hipotezah prispeva k boljšemu zdravju in vitalnosti.
Rezultati kliničnih preizkušanj so deljeni. Nekatere študije kažejo izboljšano presnovo in nižji krvni tlak, tudi če ni znatne izgube teže. Spet druge ugotavljajo, da se večina pozitivnih učinkov pripisuje predvsem zmanjšanemu vnosu kalorij.
Raziskovalci se še vedno ne strinjajo, ali intermitentni post prinaša koristi tudi neodvisno od hujšanja. V nekaterih primerih, kot je pokazala študija na prediabetičnih moških, je krajše prehransko okno prineslo izboljšanje občutljivosti na inzulin, čeprav je bil energijski vnos enak. V drugih študijah pa časovna omejitev brez sočasne kalorične omejitve ni prinesla večjih sprememb.
Kljub nasprotujočim si mnenjem številni uporabniki in znane osebnosti trdijo, da jim ta način prehranjevanja pomaga pri počutju, koncentraciji in telesni pripravljenosti. Strokovnjaki opozarjajo, da intermitentni post ni primeren za vse – še posebej za nosečnice, mladostnike, ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 in osebe s prehranskimi motnjami.
Na vprašanje, ali gre le za še eno prehransko muho ali dejansko učinkovito orodje za boljše zdravje, znanost še išče dokončen odgovor. Jasno pa je, da je vsaka metoda, ki spodbuja zmernost, zavedanje o prehranjevalnih navadah in zmanjšuje kalorični presežek, lahko korak v pravo smer.