Zakaj dobimo kurjo kožo?

Izrazi, kot so "dobil sem kurjo kožo" ali "lasje so se mi naježili", se uporabljajo v zelo različnih situacijah. Kaj ima na primer skupnega mraz, ki ga občutite, ko greste ven pri minus petih stopinjah, z vznemirjenjem, ki ga doživite na koncertu vašega najljubšega izvajalca? Nič, vendar je odziv telesa podoben: kurja koža ali naježeni lasje.

Raquel Novo, profesorica dermatologije na Univerzi CEU San Pablo, pojasnjuje, zakaj pride do tega zanimivega pojava: "Pride do dražljaja, ki skrči mišico naježevalko dlake, ki je povezana z lasnim mešičkom." Ta reakcija je obrambni mehanizem telesa, medtem ko keratosis pilaris nima nobene povezave z opisanim stanjem.

"Zaradi tega krčenja se lasni mešiček nekoliko premakne v usnjici," razlaga strokovnjakinja, "kar povzroči majhno izbočenje na površini kože." Dodaja, da "ta občutek izgine v nekaj minutah", ko se mišica naježevalka dlake sprosti.

Mišica, ki jo omenja Novo, je del nehotnega mišičevja telesa, ki ga ne moremo zavestno krčiti. Dermatologinja poudarja, da se odziva na različne dražljaje, pri čemer je temperatura najpogostejši, vendar obstajajo tudi drugi.

"Ta reakcija je evolucijski obrambni mehanizem, ki se pojavlja pri živalih z gosto dlako in jim pomaga ohranjati telesno toploto. Pojavi se tudi ob nevarnosti in pripomore k temu, da žival izgleda bolj zastrašujoče (z naježenimi dlakami izgleda večja)," pojasnjuje Trinidad Montero, dermatologinja iz Ibero-latinskoameriškega kolegija za dermatologijo (CILAD).

Čeprav kurjo kožo najpogosteje povezujemo z mrazom, dermatologinja opozarja, da se lahko pojavi tudi v primerih vročinskega udara zaradi aktivacije simpatičnega živčevja ob izpostavljenosti ekstremnim toplotnim obremenitvam.

In zakaj se ta pojav zgodi ob intenzivnih čustvih, kot so strah, veselje ali živčnost? "Pride do stanja čustvenega vzburjenja, ki sproži sproščanje adrenalina. Ta živčni prenašalec je del odziva 'boj ali beg' in pripravi telo na odziv v nevarnih situacijah. V tem procesu se aktivira tudi krčenje mišic, ki naježijo dlake," odgovarja Montero.

Drugi razlogi za kurjo kožo
Poleg mraza ali močnih čustev se lahko za kurjo kožo skrivajo tudi drugi razlogi. Strokovnjakinja iz CILAD omenja naslednje:

Stres ali tesnoba, to so zdravstvena stanja, ki lahko sprožijo aktivacijo simpatičnega živčnega sistema in posledično naježijo kožo.

Vročina ali hormonske motnje, te lahko vplivajo na delovanje avtonomnega živčnega sistema in povzročijo kurjo kožo.

Montero dodaja, da lahko kurjo kožo povzročijo tudi nekatera zdravila, zlasti tista, ki vplivajo na živčni sistem. Določene bolezni, kot so ščitnične motnje ali Parkinsonova bolezen, lahko prav tako vplivajo na avtonomno živčevje in povzročijo ta pojav.

Nevrološke bolezni, kot so določene motnje avtonomnega živčnega sistema, lahko vplivajo na uravnavanje telesne temperature in nadzor dlak.

Kurja koža ali keratosis pilaris?
Keratosis pilaris ni povezan z opisanim stanjem. Gre za kopičenje keratina v površinskem delu lasnega mešička, zaradi česar je koža na otip hrapava. To je trajno stanje, ki je del atopijskega dermatitisa, pojasnjuje Novo.

Te bolezni ni mogoče ozdraviti ali preprečiti, vendar se lahko simptomi izboljšajo z rednim vlaženjem s kremami za mehčanje kože ter z uporabo nežnih pilingov ali izdelkov, ki vsebujejo mlečno, salicilno kislino ali sečnino, ki pomagajo odstraniti odmrle kožne celice in zmanjšati kopičenje keratina. V nekaterih primerih se lahko predpišejo kreme z retinoidi za spodbujanje obnavljanja celic.