Zdravljenje nespečnosti bi lahko pomagalo tudi pri Alzheimerjevi bolezni
Nova raziskava z Univerze Washington v St. Louisu potrjuje vse tesnejšo povezavo med motnjami spanja in razvojem Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki so ugotovili, da zdravilo suvoreksant, sicer namenjeno zdravljenju nespečnosti, lahko zmanjša raven beljakovin beta-amiloida in tau, ki ju povezujejo z razvojem te oblike demence.
V študiji, objavljeni v reviji Annals of Neurology, je sodelovalo 38 zdravih odraslih, ki so dve noči jemali suvoreksant. Po jemanju zdravila so raziskovalci opazili rahlo znižanje ravni beljakovin, ki se kopičijo v možganih in zavirajo delovanje nevronov, kar je značilno za Alzheimerjevo bolezen.
Čeprav gre za majhen vzorec in so udeleženci raziskave zdravi, rezultati potrjujejo domnevo, da motnje spanja ne nastopajo zgolj kot posledica Alzheimerjeve bolezni, ampak bi lahko predstavljale enega prvih znakov. Ko se pojavijo očitni simptomi, kot so izguba spomina in kognitivni upad, so možgani že močno prizadeti zaradi kopičenja škodljivih beljakovin.
Vodja raziskave dr. Brendan Lucey opozarja, da je še prezgodaj za sklepanje, da bi jemanje suvoreksanta lahko služilo kot preventiva za Alzheimerjevo bolezen. Opozarja, da lahko dolgotrajno jemanje zdravil za spanje povzroči zasvojenost ali moti globoke faze spanja, ki so ključne za regeneracijo možganov.
Kakovosten spanec sicer ostaja pomemben dejavnik za ohranjanje kognitivnega zdravja. Med spanjem se namreč možgani učinkoviteje čistijo škodljivih snovi, tudi beljakovin, ki prispevajo k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.
V Sloveniji je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika demence in predstavlja med 60 in 70 odstotkov vseh primerov. Največkrat se pojavi pri ljudeh, starejših od 65 let, znani pa so tudi primeri zgodnjega začetka bolezni pri mlajših osebah. Z naraščajočo starostjo prebivalstva bo zgodnje prepoznavanje tveganj, med katerimi so zdaj tudi motnje spanja, vse pomembnejše pri načrtovanju zdravstvene oskrbe in preventive.