Voditelji ob prazniku poudarili zgodovinski spomin, enotnost in svobodo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zapisala, da je praznik priložnost za utrjevanje vizije Slovenije, utemeljene na miru, povezanosti in medsebojnem spoštovanju. Spomnila je na nasilje fašističnega režima, ki je močno prizadel Primorce, tudi z napadom na Narodni dom v Trstu leta 1920. Po njenem mnenju luč slovenstva nikoli ni ugasnila, saj so Primorci tudi v najtežjih časih vztrajali pri svojem jeziku in kulturi. Opozorila je, da sta zavednost in vztrajnost danes pogosto spregledani, a ostajata vrednoti, ki morata biti zgled.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da zgodba Primorske ni samo regionalna, temveč je zgodba celotne Slovenije. Po njegovih besedah je pariška mirovna pogodba simbol neomajne vztrajnosti in potrditve narodne identitete, ki je kljub raznarodovalnim pritiskom ostala živa. Lotrič je opozoril, da je v sodobnem času še posebej pomembno ohranjati zgodovinski spomin, spoštovati delo vseh družbenih skupin in graditi družbo na strpnosti ter spoštovanju.

Premier Robert Golob je zapisal, da je 15. september dan, ki ga Slovenci nosijo globoko v srcu. Primorsko je označil za simbol uporništva, ustvarjalnosti in odprtosti ter pokrajino, ki pooseblja slovensko povezanost z evropskim prostorom. Ob tem je poudaril pomen zgodovinskega spomina, spoštovanja do prednikov in poguma za prihodnost. Spomnil je na tigrovce in druge borce, ki so postavili temelje sodobne Evrope.

Vsi trije nagovori so povezani s 78. obletnico začetka veljavnosti pariške mirovne pogodbe, s katero so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Letos praznik prvič poteka pod imenom dan priključitve Primorske k matični domovini, saj je državni zbor lani spremenil uradno poimenovanje. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo v Ilirski Bistrici.